Dr. Matjaž Zwitter denimo v razmišljanju o javnem očitku zdravniške napake, načelu samoobrambe in poklicni molčečnosti pravi takole: »Kodeks medicinske deontologije razen sodne odločbe ne pozna nobenih izjem, pri katerih bi bilo zdravniku dovoljeno, da mimo privoljenja bolnika ali njegovih zakonitih zastopnikov javno razkrije zaupne podatke o bolniku. Tako togo določilo pa je v nasprotju z dvema splošnima načeloma: s pravico do samoobrambe in z načelom, da je vsaka pravica omejena s pravicami drugih ljudi. Tudi pravice bolnikov niso neomejene, omejujejo jih pravice drugih bolnikov in tudi pravice zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja do človeške integritete ter do poštenega prikazovanja njihovega dela.« Po mnenju dr. Zwittra se ima tako zdravnik, »ki mu še pred razsodbo sodišča bolnik ali svojci javno očitajo strokovno napako, pravico braniti tudi tako, da s primerno obzirnostjo za razumevanje dogodkov razkrije ključne zasebne podatke o bolniku.« Seveda pa mora takšno razkritje ohraniti bolnikovo dostojanstvo. In če je to ohranjeno že v osnovi, po zaslugi dobrega sodelovanja med bolnikom in zdravnikom, razlogov za skrb sploh ne bi smelo biti - ne za pravice bolnikov ne za pravice zaposlenih v zdravstvu …