Jasno je, da se v glasbi »po naravi stvari« identificiraš z duhovnostjo, bodi ta vzhodna ali ne. Moram pa reči, da spoštujem človeške kvalitete. Oglejva si, recimo, Zakirja Hussaina (znameniti tolkalec iz Indije, mojster zlasti na tabli, op M. I. Z.) – tega človeka je v to, kar je postal, povzdignila neka neverjetna osebna kvaliteta. Poznamo pojav, ko se človeška integriteta presadi v predanost glasbilu. Ne bi šel dlje. Ne bi blefiral, da sem lahko »razsvetljen« nad stopnjo, ki jo daje zvok oziroma integriteta med izvajalcem in zvočno pojavnostjo. Poznam veliko učiteljev, ljudi, ki so izvedenci za predanost, duhovnost, toda še zmeraj me navdušita zlasti rutina in koncept, po katerih ravnaš z zvokom in njegovo pojavnostjo. Od posnete muzike ne grem nikoli na področje, kjer bi me obsedla nekakšna ideja o dobrem ali zlu, o pravilnem ali napačnem ali o tem, kam vložiti svojo energijo. Ne, to pa res ne.