Vsa vojna v Bosni je bila objektivna . Na eni strani, kakor v črno-beli tehniki, so bili zločinci, na drugi pa žrtve. S pomočjo globalnih svetovnih medijev je ves svet štiri leta lahko neposredno opazoval ta odnos zločinec-žrtev. Bosna je paradigma, z ene strani monstruoznosti človeškega zla, z druge pa brezčutnosti človeške civilizacije na koncu dvajsetega stoletja. Književnosti pa ne zanima ta objektivni odsev, književnost je, kakor vemo, avtoreferenčna in teži k univerzalnosti. Ampak na žalost sta zlo in boj proti zlu univerzalna. To sem želel ujeti v svojem romanu. Če sodim po recepciji ne samo bosanskih bralcev, temveč, recimo, tudi slovenskih, je možno, da sem uspel.