Ni si težko zamisliti, koliko dela je še do nedavnega imelo Evropsko sodišče pravice s sedežem v Luksemburgu le v zvezi s primeri notranje dvanajsteričine hiperobdavčitve, ki je bila posledica različnih davčnih sistemov in s tem ribarjenja članic EGS v kalnem, ko je šlo za dodatno obdavčitev pri vstopu blaga ali storitev v posamezno državo. Vendar je del hiperobdavčitve šel tudi na račun dejstva, da znaša notranja trgovina med članicami integracije že vrsto let približno šestdeset odstotkov in da je bilo treba vse te obilne tokove blaga spraviti tudi skozi zapleteno administrativno proceduro, ki je ob nepoznavanju in zlorabah še dodatno generirala hiperobdavčevanje.