Posebej smrdi primer laburističnega poslanskega in zakonskega para Alana in Ann Keen, ki zastopata sosedni okrožji v zahodnem Londonu. Od leta 2002 do zdaj sta skupaj za izdatke terjala že 175.000 funtov in zato dobila vzdevka gospod in gospa Izdatek. Vsako leto terjata največ, kar lahko, čeprav je njun družinski dom v središču Londona le deset minut vožnje oddaljen od parlamenta. Zakona menda nista kršila, vendar pa je vsekakor zanimivo, da sta imela vsak mesec enake stroške, ki so dosegli natanko takšno vsoto, kot je dovoljena: 1640 funtov – brez enega samega potrdila, kar je dovoljeno. Britanci imajo občutek, da jih njihovi »izvoljenci« vlečejo najmanj za nos in da je nekaterim prej cilj obogateti kot pa jih zastopati v parlamentu. V jeznih odzivih na članke v tisku predlagajo postavitev »poslanskega stanovanjskega bloka« za vse poslance, ki niso iz Londona, in ukinitev izdatkov.