V šestih takih telesih, skupaj z republiško volilno komisijo, sedi 11 članov, ki jih je predlagala LDS, SDS in NSi imata skupno 7 članov, SLS 6, ZLSD 5, DeSUS 4 in tako naprej. Janez Janša (SDS) in za njim tudi Alojz Sok (NSi) sta to statistiko označila za pomanjkljivo, ker na primer ne upošteva teže posameznega organa, pa tudi ne nedavne zamenjave opozicijskega člana nadzornega odbora državne avtocestne družbe, ki ga je zamenjal človek iz vladnih vrst. Ker v nadzornem odboru sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ni nobenega člana iz opozicije, v telekomunikacijskem svetu pa sicer so, vendar jih je premalo, sta zahtevala, naj državni zbor odločitev o sestavi teh dveh organov preloži, medtem pa naj kviaz pripravi bolj uravnotežen predlog. Zbor je to zavrnil. V razpravi, ki je sledila, je Tone Anderlič (LDS) dokazoval, da je LDS imela dva kandidata za 5-članski nadzorni odbor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kar bi ji glede na volilni izid tudi pripadalo, vendar je podprla le enega, preostale pa so predlagale druge vladne stranke in poslanka madžarske manjšine. Obe strani sta vztrajali vsaka pri svojem, le Geza Džuban (LDS) je pripomnil, da bi se bilo bolje namesto o političnem sorazmerju pogovarjati o tem, ali so člani nadzornega sveta največjega veleposestnika v državi sposobni obvladovati zaupano jim funkcijo. Če v odboru sedita dva, sicer odlična veterinarja (Igor Vojtič in Igor Šetinc, prvega je predlagala ZLSD, drugega pa Maria Pozsonec), ki se na posle z zemljišči ne razumeta veliko, potem je ta dvom upravičen, je povedal Džuban. Vladna večina je kljub omenjenim kritikam potrdila sestavo omenjenega odbora, v katerem sta še nekdanja poslanca Branko Tomažič (SLS) in Zoran Lešnik (DeSUS) ter gozdarski inženir Edvard Goričan.