V Podklancu, kjer se izliva v Soro, je Črna najprej čisto pohleven potoček. Sledimo mu po stari poti v Ravne. Ko ta zavije na desno navzgor, nadaljujemo mi naprej ob vodi navzgor. Grapa se tu močno zoži in postane bolj slikovita. Voda se pretaka skozi številne tolmune, stari kolovoz jo večkrat prečka. Seveda ne čez mostove, ki jih ni. Kadar je vode malo, jo enostavno prebredemo ali prehodimo, skakajoč s kamna na kamen. Če je vode veliko, prehod pač ni mogoč. Kmalu pridemo do kar visokega slapu, okoli katerega opazimo ostanke starih kamnitih zidov in rak. Tu je bil Bezjakov mlin (pisali so se Bizjak), ki je nehal mleti že pred 2. svetovno vojno, ko je bil ta kraj pod Italijo. (Danes je pa v občini Idrija, čeprav dolino v celoti gravitira na sorško oziroma žirovsko stran.) Do tu pripeljejo steze iz sosednjih vasi, od koder so nosili mlet. Iz Podklanca ob vodi navzgor smo prišli mi, levo nad nami vodi pot v bližnji Zavratec, po pobočjih na desni je bila gotovo tudi kaka steza do tedaj še obljudenih črnskih/črnjanskih domov, pa v Ravne in Dole.