Ob obali Galicije ribiči vodijo svojo kronologijo nesreč. Prestige je četrta tragedija, ki je ogrozila obstoj ribištva in ima uničevalne posledice za okolje in ljudi. Tako je v analih zapisano leto 1988, ko je pri rtu Finisterre potonila ladja (Casom) in razlila se je neka kemikalija. Ribiči niso vedeli veliko o tej kemikaliji, a so zaradi strahu, da je zelo nevarna, potem ko je v dotiku z vodo eksplodirala in ustvarila ogromen dimni oblak, izpraznili bližnje vasi. “Od tedaj zaznavamo vedno več rakastih obolenj. Od petih smrti je za štiri kriv rak. Prepričani smo, da prav te nesreče vplivajo na naše zdravje, a nihče tega ne spremlja in zapisuje. Toda raka je vse več. Polovica ljudi je obolela za rakom,” je povedala upokojenka Aurora Tereza, domačinka, ki je v improvizirani kuhinji ribje borze v Muxiji prostovoljno kuhala za vse, ki so čistili obalo. Tanker Prestige in ravnanje vlade, ki je plavajočo smrt povlekla na odprto morje, bosta v spominu ljudi ostala kot najobsežnejša črna plima, ki je dosegla obalo. Le koliko pa se jih bo spomnilo ali pa sploh vedelo, da je 26 let star tanker z enojnim trupom, ki v zadnjih treh letih ni bil na niti enem inšpekcijskemu pregledu, prevažal izredno strupeno žvepleno težko nafto, podobno tisti, ki je pred tremi leti iztekla iz tankerja Erika pred bretansko obalo Francije in povzročila katastrofo, ki je evropske politike spodbudila, da so začeli nekoliko bolj zagreto razmišljati o zakonskih spremembah na področju pomorskega prometa z nevarnimi snovmi? Baskovski ribiči pa bodo nafto s Prestigea pomnili še dolgo. Gre za prvi primer ekološke katastrofe na obali Baskije, s katero se je flota stotih bark na odprtem morju spoprijela šele konec januarja. Tedaj so naftni madeži s Prestigea grozeče preplavili Biskajski zaliv. Ribiči so prepričani, da lahko s pobiranjem naftnih tortic s primitivnim improviziranim orodjem preprečijo posredno smrt svoje obale.