Večinski sistem temelji na načelu, da tisti, ki prejme več glasov od drugih, ki prejme največ glasov, ki prejme večino glasov, dobi vse, dobi vso oblast. Tisti, ki prejme manj glasov od drugih, pa malo ali nič oblasti. Ne verjamete? Če bi poslanske sedeže med stranke razdelili na temelju glasov, ki so jih te prejele na volitvah leta 1992, pri tem pa bi za načelo razdeljevanja vzeli večinski sistem (resda enokrožnega, vendar izidi tudi po dvokrožnem ne bi bili občutno drugačni), bi LDS, ki je tedaj resda prejela največ, pa vendar še vedno manj kot četrtino vseh glasov, dobila celih 61 poslanskih mest ali več kot dve tretjini vseh poslanskih mandatov. Koliko bi jih ostalo za preostale, stranke, ki so skupaj prejele več kot tri četrtine glasov (se pravi: več kot trikrat več kot LDS), ni težko izračunati - le sedemindvajset. Večinski sistem je torej sistem, v katerem zmagovalec dobi vse ali skoraj vse, poraženec pa malo ali nič. Ker šteje le zmaga, so se stranke zaradi zasledovanja tega edinega in poglavitnega cilja prisiljene povezovati in združevati. To običajno pripelje do dvostrankarskega sistema, torej do sistema z dvema prevladujočima strankama, ki se izmenjujeta na oblasti, in eno ali več "satelitskimi" strankami, ki sicer sodelujejo na volitvah in participirajo v parlamentu, redkeje pa sedejo v vlado.