Prvo kuliranje je bilo meteorološke narave padec temperatur in dvig vlage. Za drugi val hladnine so poskrbeli španski košarkarji, v spregi z onimi Slovenci, ki si tisti večer niso ravno zaslužili košarkarskega poimenovanja. Ker je kazalo, da bo nadaljnje spremljanje parketnega pokola na velikem platnu občutno poslabšalo dobro razpoloženje obiskovalstva, je med zadnjo četrtino glas Petra Vilfana zamenjal čvrst hiphopovski beat in on-stage ogrevanje petnajstih prijavljenih freestylerjev. Kakšnih močnih trenerskih ekip (v tem so raperji enaki slovenskim košarkarjem) na sceni ni bilo zaslediti, so pa fantje (ženski svet žal ni podal nobene prijave) s sabo imeli manjše ali večje grupacije navijačev in podpornikov. Seveda so po podpori občinstva prednjačili velenjski aboridžini raperji iz velenjskih bojda kar divjih ulic na čelu s Six Pack Čukurjem, Scratchem in Zajebanim, ki jim je marsikateri prišlek iz ostalih raperskih okolij zavidal predvsem nedeljeno občudovanje ženskega dela obiskovalstva. Poleg Velenjčanov so svoje predstavnike na prvenstvu imeli še Kranjčani, Solkanci, Novomeščani, Mariborčani, Vrhničani in Ljubljančani. Na desnem robu odra je zasedala žirija v sestavi Tina Mehle, predstavnica organizatorjev, Marko Milosavljevič, predstavnik širše zainteresirane javnosti, in Marko Godnjavec Džizus, predstavnik poznavalskih insiderskih krogov. Četrti glas k skupni oceni so prispevala grla in ostali proizvajalci zvokov številčne publike. Levi del odra je prekrila didžejevska baterija dveh gramofonov in mešalke, ki so jih ta večer kontrolirali Zedsovi in Fugazeejevi prsti, sredino pa gostitelj (po sili razmer podpisani osebek). Z drugimi besedami: vse je bilo pripravljeno za merjenje rim.