Pri tem sta se oba strinjala, da je občutek lebdenja nad širno prostranostjo neponovljiv in celo zelo romantičen. »Zdi se ti, kot da imaš ves svet na dlani, in hiške, polja, ceste in ljudje pod tabo so majhni in nepomembni, saj lebdiš in uživaš …« sta skorajda dejala v en glas, potem ko sta v varno in precizno z Matejem na hrbtu pristala v pesku padalskega kroga. Ostalo je le še, da si sežeta v roke in si čestitata za pogum in hrabrost. »Ničesar več me ni strah. Še bi šla,« je dejala Iza, Špela pa se je le zadovoljno namuznila. Maksi pa tudi ni nič več jokal, spet so ga zanimala večna vprašanja. A so bili odgovori tokrat bolj jasni. Ne le v Maksijevih očeh, Iza in Tomaž sta odslej tudi med otroki v vrtcu pravi zvezdi. Ne zgodi se namreč vsak dan, da bi njihovi vzgojitelji kar »padli z neba«. Da bodo še nekaj časa govorili o nepozabnem doživetju visoko nad oblaki, pa nas tudi ne čudi. Če bi tudi vi radi podoživljali vesele trenutke, nam pišite, saj veste, Novi tednik in Radio Celje izpolnjujeta Vaše skrite želje. Več o doživetjih z neba si oglejte na naši spletni strani www.radiocelje.com.