V čem se razlikuje od naše klasične čebule oz. šalotke? Če posadimo posamezno čebulico spomladi, zraste kot čebula, le da v poletnem času požene cvetno steblo, preden dozori. Na steblu se v cvetnem mešičku namesto cvetov oblikujejo drobne čebulice. Ko cvetni mešiček poči, iz čebulic v šopku na vrhu rastline že začnejo poganjati prvi listi. Če take čebulice potaknemo v zemljo, začnejo takoj (v avgustu) odganjati, tako da imamo konec septembra mlado čebulo, ki prezimi, če je prej ne pojemo. Če pa pustimo, da cvetno steblo dozori, tudi čebulice preidejo v fazo mirovanja. Ko se steblo posuši, pade šop čebulic na zemljo, kjer se ukorenini in zgodaj spomladi odžene.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
čem kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razlikuje razlikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
klasične klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
čebule čebula samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
oz. oz. okrajšava
šalotke šalotka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
posadimo posaditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
posamezno posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
čebulico čebulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
spomladi spomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zraste zrasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
čebula čebula samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
le le členek
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
poletnem poleten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
požene pognati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
cvetno cvetno splošni prislov; nedoločena stopnja
steblo steblo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
preden preden podredni veznik
dozori dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Na na predlog; mestnik
steblu steblo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
cvetnem cveten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
mešičku mešiček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
namesto namesto predlog; rodilnik
cvetov cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
oblikujejo oblikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
drobne droben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
čebulice čebulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
cvetni cveten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
mešiček mešiček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
poči poč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
čebulic čebulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
šopku šopek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
na na predlog; mestnik
vrhu vrh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
že že členek
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
poganjati poganjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
listi list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Če če podredni veznik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
čebulice čebulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
potaknemo potakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
zemljo zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
začnejo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
avgustu avgust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
odganjati odganjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
septembra september samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
mlado mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
čebulo čebula samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
prezimi prezimiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prej prej splošni prislov; primernik
ne ne členek
pojemo pojesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
cvetno cvetno splošni prislov; nedoločena stopnja
steblo steblo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
dozori dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
čebulice čebulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
preidejo preiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
fazo faza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
mirovanja mirovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
steblo steblo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
posuši posušiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pade pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
šop šop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
čebulic čebulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
zemljo zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kjer kjer podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ukorenini ukoreniniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
zgodaj zgodaj splošni prislov; nedoločena stopnja
spomladi spomladi splošni prislov; nedoločena stopnja
odžene odgnati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Gaia
avtor: neznani novinar