Tudi če že težko čakate brez dodatne svetlobe se niti v ogrevanih rastlinjakih ne izplača začeti pridelovati zelenjavo pred sredino februarja. Kdor ne ogreva rastlinjaka, ampak skrbi le, da temperatura ne pade pod ničlo, lahko že konec februarja seje in sadi. K najpomembnejši zgodnji spomladanski zelenjavi spadajo hitro rastoče solate, kreša, kolerabica, mlada čebula in redkvice. Tudi rukola in strniščna repa kljub kratkim dnevom hitro rasteta in v 3 tednih boste že lahko pobrali prvi pridelek. Da ne bi leto za letom sadili iste rastline na isto mesto, razdelite rastlinjak na več parcel. Pripravili smo vam dva sadilna načrta, ki si sledita, enega za pomlad in enega za poletje, in si ju lahko ogledate na risbah. Namig: sajenje časovno razporedite, kar pomeni, da tedensko posadite le toliko solate, kolikor je boste kasneje v enem tednu pojedli. Tudi če sadik ne kupujete pri vrtnarju, ampak jih sami vzgajate, sadite postopoma. Pred sajenjem pognojite zemljo z zrelim kompostom (od 5 do 10 litrov na m?) in ga površinsko dobro vdelajte. Ker se hranilne snovi iz komposta postopoma sproščajo, zadostuje ta količina tudi za naslednje kulture. V maju, ko boste večino zgodnje zelenjave že pobrali in se dnevne temperature dvignejo nad 15 stopinj Celzija, je čas za saditev zelenjave s plodovi. Paradižnik, bučke, kumare, paprika in melone bodo zasedale rastlinjak do jeseni. Čeprav potrebujejo te rastline precej toplote, ne smete v toplih dnevih pozabiti na zračenje, ker se bodo sicer pojavile glivične bolezni.