Čeprav se nam jedilnik bojevitih homerskih junakov danes morda zdi hudo preprost, pa je imel častitljivo tradicijo, saj začetki kuhe sovpadajo s časom nastajanja naše vrste in so skriti v megleni davnini. Iz ostankov lahko sklepamo, da se je na človeškem jedilniku znašlo vse, kar si je sploh moč misliti -- od jagod, gomoljev, žuželk in plazilcev do mrhovine, miši ter mamutov (morda moramo omeniti, da tako pestrega jedilnika ne prenese nobena druga žival). Prvega pečenega mesa, ki so ga naši predniki pojedli ter pri tem ugotovili, da je dobro in laže prebavljivo od surovega, si verjetno niso spekli sami, temveč je šlo za naključje ob kakem gozdnem požaru. Kasneje, ko so se naučili kuriti ogenj, je peka postala običajna. Niti malo ni jasno, kdo si je prvi spekel meso na domačem ognjišču; nekateri menijo, da je bil to že pekinški pračlovek (no, vsaj tisti mlajši, star kakih 250 tisoč let) -- in če je to res, je torej vsaj ta jed, pečenka, starejša od naše vrste. Vendar pa je bila tedaj kuharska tehnika ena sama: na palico so nataknili kos mesa ali gomolj in ga držali nad ognjem. Še danes si tako včasih spečemo hrenovko.