Kako nizko je najnižja točka, ki jo RTV Slovenija lahko doseže? Ali pa te točke sploh ni? Bo lepega dne prišla tako na psa, da bo kratkomalo nehala oddajati program? Če vprašate gledalca BBC ali celo zaposlene v tej korporaciji – domač, a natančen prevod te besede je seveda “zavod” –, kako so zadovoljni s programi oziroma delom v njej, ne bodo navdušeni. Javnim televizijam je usojeno, da niso idealne in da ljudje ta razkorak med idealnim in dejanskim stanjem vidijo še večjega. Javna televizija je samo korektnejši sinonim za državno televizijo, zato jo ljudje sodijo ostreje. Kar je tudi prav. Britanskim nezadovoljnežem zato rad rečem, naj se nikar preveč ne pritožujejo. In če mi ne verjamejo, jim ponudim zastonj programe RTVS pri meni doma: častim prispevek za elektriko, samo da spregledajo! Slovencem ni mar za britanske politične razprtije, kaj šele za tiste, v katerih so aktivno sodelovali tudi mediji, konkretno BBC. Huttonova preiskava okoliščin, ki so pripeljale do samomora profesorja Kellyja – domnevno Blairovo napihovanje iraške kemične oborožitve in posledične obtožbe novinarja Gilligana na račun vlade, utemeljene na informacijah iz pomanjkljivih virov – je pripeljala ne samo do odstopa inkriminiranega novinarja, temveč tudi njegovih nadrejenih: generalnega direktorja Štakula in predsednika sveta Kocijančiča – ups, se opravičujem, mislil sem Dykea in Daviesa. In da ne bo pomote! Ko je instanca v osebi lorda Huttona objavila zaključno poročilo o tej godlji, ki se je vlekla od poletja, je Greg Dyke suho, a konkretno izjavil naslednje: “Bil sem vzgojen v veri, da je sodnikova odločitev dokončna, četudi si sodnika človek ne izbira sam. […] V britanskem javnem življenju obstaja častitljiva tradicija, da tisti, ki jim je naloženo vodenje neke ustanove, tudi sprejmejo odgovornost za vse, kar se v tej ustanovi zgodi.” Ah, ti dolgočasni Angleži in njihova častitljiva tradicija! Da o lordih sploh ne govorimo. Lord sodnik preiskovalec je izustil celo naslednji