Jurija je privabilo tudi gledališče, kjer je imel vlogo v Shakespearovi drami Otello pod taktirko režiserja Placida Domingu, ki je bila v operi Los Angelesa. Vse to so majhne stopničke, ki so rezultat vztrajnega dela. “V Los Angelesu je bilo kar nekaj znanih Slovencev, ki so se želeli preizkusiti v igralstvu, a so po dobrem mesecu odnehali,” se spominja Jurij. Prav tukaj pa je tudi težava. Juriju marsikdo očita sprenevedanje in izmišljanje o delu, ki ga opravlja. To ga prizadene, saj ljudje vidijo in verjamejo le to, kar jim posredujejo mediji ali zlobne govorice. “Naveličal sem se dokazovati. Če si kdo želi spoznati moje delo, mu ga z veseljem predstavim in pokažem.” In res, sami smo se prepričali in pobrskali po njegovem skrbno zloženem arhivu posnetkov, časopisnih izrezkov in scenarijev, ki jih je prinesel iz Amerike. “Rad se vračam v Slovenijo, kjer se naužijem svežega zraka in odpočijem. Tukaj imam družino in prijatelje, ki mi stojijo ob strani. Prav tako pa se zavedajo, da se kariera v tujini ne zgodi čez noč. Redko kdo ima takšno srečo in še ta verjetno ne bo iz naše majhne Slovenije. Za delo v Ameriki potrebuješ veliko stvari, kot so stanovanje, vozniška in preostala dovoljenja.” Jurij se je tako odločil, da se z našim intervjujem dokončno umakne iz slovenskega medijskega prostora. “Na začetku je bilo še zanimivo, ko sem kje prebral kakšno vrstico. V trenutku, ko sem začel graditi kariero, pa so prišle tudi nevoščljive opazke.” S tem so bile povezane slabe izkušnje, ki jih je Jurij spoznal na svoji koži. “Najbolj pa sem začutil posledice slovenskega narodnega športa - čisto zavist. V tujini sem spoznal, kaj pomeni delo z mediji, ki te cenijo, ti dajo možnost in te spoštujejo. Tudi ljudje ti privoščijo in te spodbujajo. Čestitajo ti za uspehe, kar pa se doma zgodi redko. Odločil sem se, da se ne bom več medijsko izpostavljal in da se bom osredotočil le na svojo kariero. Hkrati se zahvaljujem tudi za ta intervju in upam, da bodo ljudje razumeli moje odločitve.”