Včasih se mi zgodi, da iščem kakšen svoj spis, ki sem ga napisal pred nekaj leti. V spominu ohranjam podatek, da sem pisal o nečem, kar je v tem trenutku izjemno aktualno. Nemalokrat se izkaže, da me spomin (še) ne zapušča in da se nisem motil. Recimo: ko sem pred dvema letoma kritično osvetlil postopke maturitetnega preverjanja znanja pri slovenskem jeziku, me ni nihče podprl. Danes je to zelo aktualna tema in na njej se preizkušajo mnogi, ki so pred časom modro molčali; na žalost ponavljajo stare resnice, ne da bi bili toliko pošteni in navedli, od kod podatki v njihovih spisih. In vendar se splača brskati po lastnih »papirnatih sledeh«. Med prekladanjem papirja naletim na marsikateri dokument, časopisni izrezek, pismo ali sporočilo, ki je nastalo v tistem času in ga današnji čas bodisi potrjuje ali zanika. In čeprav nimam niti najmanjših preroških sposobnosti, vsaj mislim, da jih nimam, se mi kar naprej dogaja, da v tistem spisju in priloženih dokumentih ugledam to, kar se pravkar dogaja okoli mene. Tako rekoč ne mine teden ali mesec, da se ne bi zgodilo kaj, kar sem že apostrofiral kot prihajajoči, napovedujoči se problem.