ki ga telo ne skladišči, ampak ga moramo neprestano dobivati s hrano. Uživanje rjavega riža je zaradi vsebnosti folne kisline posebej pomembno za ženske v času spočetja in nosečnosti, saj folna kislina dokazano pomembno zmanjšuje nevarnost nastanka okvare hrbteničnega kanala pri otroku (spina bifida ali hrbtenična reža). Nebrušeni riž odlikuje tudi polna, bogata aroma. Hranilna vrednost riža je zelo odvisna od tega, kako je obdelan. Pri izbiri riža velja preprosto pravilo: čim bolj bel je riž, več škroba in manj hranilnih snovi vsebuje. Rjavi, nebrušeni riž je torej s prehranskega vidika v primerjavi z belim bolj polnovredno živilo. “Parboiled” riž vsebuje več hranilnih snovi kot beli, saj večina mineralov in vitaminov med tehnološko obdelavo preide iz luščine in tanke semenske ovojnice v notranjost riževih zrn. Koliko na dan? Škrobna živila, med katere sodi tudi riž, so temelj prehranske piramide in bi jih morali kot del uravnotežene prehrane uživati vsak dan. Dnevno naj bi starejši in fizično manj aktivni ljudje, ženske in moški, zaužili 10 enot škrobnatih živil, aktivne ženske in moški, odraščajoča dekleta in večina otrok 12 enot, odraščajoči fantje, zelo aktivne ženske in moški pa do 16 enot. Veliko število dnevno “dovoljenih” enot škrobnih živil pa lahko kaj hitro zavede, da jih zaužijemo preveč. Zato je dobro vedeti, da je ena enota npr. srednje velik krompir ali polovica rezine kruha ali mala žemlja ali dve veliki žlici kuhane polente, riža ali testenin. Kuhanje riža Kuhanje riža je preprost postopek. Riž stresemo v vrelo, rahlo osoljeno vodo, pokrijemo posodo in ga brez mešanja kuhamo na zmernem ognju.