Gola radovednost me je nekega sobotnega aprilskega jutra privedla na domači vrt Rudija Cerka, kjer se je zbrala pestra gručica sadjarjev in vrtičkarjev. Priznam, da sem bil nad prizorom malce presenečen, saj me je dogajanje zelo spominjalo na stare Asterixove stripe, v katerih so se vaški druidi sklanjali nad kotli in pridno mešali skrivna zelišča za še bolj skrivne napoje. »Čirule čarule« borovniških sadjarjev je bil tovo cvetje, kopriva, rman, kamilice, hrastovo pravzaprav naslednji. V velikem lesenem sodu lubje) – in mu dodali regratovo cvetje, nabrano so mešali »gnoj iz roga«. Ena glavnih sestavin v dnevih cvetenja. Tako pripravljen »čaj« pospeso fermentirane koprive, ki so jih nasekali in na- šuje razpadanje pokošene trave in mahu, poleg tlačili v zakopano amforo lani julija. Sedaj, na drugega pa razkisava zemljo. Tovrstne zadeve spomlad, so pripravljene za uporabo. Pravijo, menda odlično delujejo in dajejo bogat ter zdrav da vsebujejo veliko energije in mineralov. Iz njih pridelek. Navsezadnje sem spoznal, da pravzaprav niti delajo učinkovito škropivo, še posebno proti mahovom, ali pa služijo kot preparat za kom- ne gre za tako grozen »čirule čarule«, saj mi je postiranje. Bistvena sestavina je goveji gnoj iz Rudi Cerk pojasnil, da so to le prastare ljudske kravjega roga, ki so ga zakopali lani za sv. Jane- modrosti, zbrane v starih knjigah in preizkuza Krstnika. Pravilno pripravljena mešanica (s šene v praksi. Ob tem venomer poudarja: »Ne še nekaterimi dodatki) bogati zemljo, pospešuje verjemite, probajte!« Temu pozivu se pridružujem tudi sam in vas vabim, da se, če vas zanima kaljivost in zdravje rastlin. V manjšem sodu pa so mešali »čaj iz regrato- kmetovanje, sadjarstvo ali vrtičkarstvo na tevega cvetja«. Iz lani zakopanega sodčka so pri- melju naravnih metod, zglasite pri borovniških nesli »gnoj po Mariji Thun« – kravjak, pomešan sadjarjih in se o tem poučite. s še nekaterimi kompostnimi preparati (regraDamjan Debevec