Sagalassos je mesto, ki ga je visoko v pisidijskih hribih ustanovil Aleksander Makedonski in je potem živelo neprekinjeno kakih tisoč let, do sedmega stoletja našega štetja. Mesto s svojimi 70 hektarji obzidanih površin je postavljeno visoko nad rodovitno dolino: nihče, ki razmišlja o stroških prevoza in ekonomiki agrarne izrabe z mestom kot naselbinsko bazo, se ne bi odločil za takšno lokacijo. Imperialna nadutost? Vsekakor lokacijska logika svetovnega imperija: mesto s svojimi utrdbami zapira in nadzoruje vse možne prehode na ključni strateški točki »kraljevske ceste«. Pri tem je Sagalassos dovolj daleč od modernih naselij, da ni bil nikoli uporabljan kot kamnolom. Ohranjenost je izjemna, izkopavanja se prebijajo skoz desetmetrske zasipe, stavbe so ponekod ohranjene do drugega nadstropja. Nekaj javnih zgradb v delih še stoji - templji okrog obeh agor, heroon, fontane, terme, pa seveda teater. Turško ministrstvo za kulturo vlaga veliko denarja v konzervacijo in rekonstrukcijo ključnih spomenikov, v tesnem sodelovanju s projektom seveda: v Sagalassos želijo privabiti množice turistov, ki se pražijo na južnih obalah. Do najdišča nas pripeljejo s kombiji, potem se ekipe razpršijo vsaka na svoje delovišče. Topografi kartirajo jugozahodni rob naselja, restavratorji in kamnoseki delajo v osrednjem delu, tam iz arheološke krajine z ruševinami štrli nekaj težke mehanizacije, obnovljeni spomeniki se belijo med posivelimi kompleksi, ki še čakajo na vrsto. Jeroen, Marcov namestnik, keramolog, ki sodeluje tudi v našem grškem projektu v Tanagri, vodi izkopavanje delavnic fine namizne sigilatne posode v industrijski četrti vzhodnega dela mesta. Naša ekipa dela v četrti med knjižnico in teatrom. Povzpnemo se do obnovljenega poznohelenističnega vodnega zajetja pod knjižnico. Izvir ledenomrzle gorske vode polni cisterno, skrito za zidom elegantnega stebrišča v obliki črke U, ki pokriva obsežno s cisterno povezano korito. Tu v prijetni senci ob žuborenju vode odložimo opremo in se odpočijemo. Modro nebo nad belorumenim kamnom, veter žene snežnobele oblake, zdi se, kot da bi pomotoma vstopili v kako Poussinovo sliko. Danes hočem čim bolje spoznati najdišče. Branetu in Juretu se priključi Mustafa, ki bo pomagal prestavljati metre. Manjka mu en zob, ampak njegov nasmeh je odprt in prešeren; z Juretom se že sporazumevata, naučil ga je turških števnikov, tako da lahko sproti preverjata položaj.