Če bi šla Marija (Catalina Sandino Moreno) k vedeževalki in ji rekla, da naj ji prerokuje prihodnost, bi verjetno dobila tak odgovor kot Orson Welles v Dotiku zla: Nimaš prihodnosti! Marija je stara 17 let, prihaja iz revne družine, živi v vukojebini, njena služba diši po zlorabi in pravkar je zanosila. In seveda Marija je Kolumbijka. Za take, kot je ona, so priložnosti redke. Taki, kot je ona, so le lepa priložnost za druge. Marija je pač del obupane, ponižane, brezpravne proletarske armade, na katero prežijo narko karteli. Ali natančneje, lokalni izvozniki drog obupancem ponudijo neke sorte “kolumbijsko ruleto” požrite nekaj zvitkov heroina in jih v želodcu prenesite v Ameriko. Kogar ne dobijo, dobi 100 dolarjev za zvitek kogar dobijo, faše arest. In ker sreča stanuje med dvema smrtma, med brezizhodno Kolumbijo in brutalnim arestom, Mariji ne preostane drugega, kot da postane “mula”, kontejner globalnega tekočega traku, popolna alegorija agoničnega Tretjega sveta, ki je prisiljen požreti vse. Tudi smrt v čisti obliki. Marija milosti polna je dokaz, da je “vojna proti mamilom” kontraproduktivna in da dela več problemov, kot jih rešuje.