V navado vam je prišlo, da ste najbolj umsko dejavni takrat, kadar se umirite. Ko sedete za mizo in se učite, vam to pride prav. Toda ko greste h kosilu ali ležete v posteljo, imate težave. Želodec prebavlja najbolje takrat, kadar dovolite možganom sanjarjenje. Povejte ali zapišite, kar vam leži na duši, šele potem se lotite jin dejavnosti: delujejo najbolje tako, kot same znajo, vi le opazujete, kako se dogajajo. Počitek. Potem dejavno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; tožilnik
navado navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prišlo priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
umsko umsko splošni prislov; nedoločena stopnja
dejavni dejaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
umirite umiriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
Ko ko podredni veznik
sedete sesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
učite učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prav prav členek
Toda toda priredni veznik
ko ko podredni veznik
greste iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
h k predlog; dajalnik
kosilu kosilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
ali ali priredni veznik
ležete leči glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
posteljo postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Želodec želodec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prebavlja prebavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
dovolite dovoliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
možganom možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
sanjarjenje sanjarjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Povejte povedati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
ali ali priredni veznik
zapišite zapisati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
vam ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, dajalnik
leži ležati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
duši duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
šele šele členek
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lotite lotiti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
jin jin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dejavnosti dejavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
delujejo delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
same sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vi ti osebni zaimek; 2. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
le le členek
opazujete opazovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogajajo dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Počitek počitek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
dejavno dejavno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Hopla
avtor: neznani novinar