"To je pa tista," je rekel Alberto in vzel zalet za šalo, "ki jo je v klinični praksi opisal Marti1, ko pravi: srce mi je ušlo iz prsi in z - oj! - vzdihom iz grla v hlip." "Nobena tegoba, ki izvira iz preobjedenosti, ni posebno huda, Hipokrat je pravil," je pristavil odontolog Demetrio, ki je vedno rad razkazal svoje poznanje telesa z oporekanjem doktorju Santurceju, "da prave tegobe izvirajo iz preneješčnosti. Dodajmo še en izrek, tokrat iz ust svetnika, Pavla, iz Tarza imenovanega, ki svetuje, naj se tisti, ki ne je1, ne posmehuje tistemu, ki je1, ne brez obratnega nasveta. Po svetnikovem pa še hudičev izustek, namreč Antonia Pe1reza, morilca, ki se je spuntal, menil je, da samo veliki želodci prebavijo strup. Saj, mimogrede, Jose1ju Marti1ju je bil ta stavek sprevrženega tajnika zelo všeč. Zelo tajnovesten je treba biti, pa zelo sprevržen, da se greš zaljubit v enooko brljavko, posebej če vemo, da je to slepo oko poljubil Filip II., naj ga vrag blagoslavlja še na veke vekov."