Jaz pa sem se odpravila naravnost v trgovino z zdravo prehrano in drugimi duhovitostmi, trdno odločena, da si nagrabim prav vse pripomočke za hujšanje. Želodčne encime. 30 evrov. Kapsule, ki brzdajo apetit – 45 evrov. Kapsule, ki v črevesju posrkajo maščobe, da se ne naložijo v naš špeh. 38 evrov. Kapsule, ki povečujejo mišično maso na račun špeha. 60 evrov. In sok iz koščic divjih pomaranč ter še nečesa, kar brez očal nisem znala prebrati, namenjen je boljši presnovi. Samo 22 evrov. Nakar sem šla domov in vse tisto pogoltnila ter obilno zalila s presnovnim sokom. In šla brat časopis. Nekaj časa sem ga brala na kavču, preostalo popoldne (in vse do jutra) pa na stranišču. Zjutraj sem imela črne podočnjake do ušes in rdeče brke, kot so mi z divjimi kriki sporočili domači. Tisti prekleti presnovni sok, sem si mislila, in res je bilo tako. Najprej sem skušala brke odstraniti s čistilnim mlekom, potem z milom in nazadnje še z vimom. Ni šlo. Tole pa mora biti zelo zdravo, sem si rekla. Se pravi, da sem znotraj popolnoma rdeča od zob pa do zadka. Povedala pa seveda nisem, od kod rdeči brki, le na debelo sem se oblepila z obliži. Herpes, sem pojasnila. Čeprav ga v resnici nikoli nimam.