Triinpetdesetletni vietnamski veteran je v osemdesetih vodil laboratorij na nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) in po lastnih izjavah bi na tem mestu lahko ostal v nedogled. Med prvimi je sprevidel, da je obstoječa tehnologija zrela za preskok od iskanja vsakega gena posebej na masovno določanje izraženih genov organizma. Vzrok za njegov odhod leta 1992 z NIH v zasebni sektor gre bolj kot v pohlepu po bogastvu iskati v dejstvu, da na NIH niso bili pripravljeni podpreti njegovih idej in mu zagotoviti deset milijonov dolarjev, ki jih je potreboval za izvedbo projekta določanja človeških genov. Kot pravijo govorice, je bil Venterjev poglavitni nasprotnik prav Jim Watson, ki je v njegovem projektu videl konkurenco "svojemu" projektu določanja genoma, predvsem pa je ostro nasprotoval kakršnemukoli patentiranju genov. Odnos do Venterja nazorno ilustrira oznaka "Hitler genov", ki jo po pisanju hamburškega Spiegla Watson v zasebnih krogih menda uporablja za Venterja. Venterju je leta 1992 uspelo pridobiti investitorje za uresničitev svojih idej, tako da je ustanovil inštitut TIGR (The Institute of Genome Research), ki ga danes vodi njegova soproga Claire Fraser. V tem neprofitnem inštitutu, danes s približno 200 zaposlenimi, so določili genome številnih mikroorganizmov, kot prvega prav genom Hemophillus influenzae, ki je konec lanskega leta prestrašil starše malčkov v Sloveniji. Poznavanje genoma patogenih organizmov, med ostalimi povzročiteljev želodčnega čira, pljučnice in sifilisa, daje novo močno orožje v roke znanstvenikov, ki načrtujejo nove generacije antibiotikov, proti katerim v naravi še ne obstaja odpornost. Projekt EST, za katerega Venterju na NIH niso odobrili podpore, je uspešno izvedel v okviru TIGR-a in z njim omogočil poznavanje večine človeških genov. EST je oznaka za Expressed Sequence Tags ali po slovensko izražene oznake zaporedij. Od okrog 100.000 genov v človeškem genomu se v posameznih celicah izraža le majhen del. Tako so torej v levkocitih aktivni drugi geni kot v kožnih celicah in seveda se razlikuje tudi repertoar aktivnih genov v rakavi in normalnih celicah. Ideja projekta EST je določiti kratek del zaporedja, približno 500 nukleotidov, vsakega izmed izraženih genov v posameznem tipu celic, kar zadošča za prepoznavanje vsakega gena. Tako lahko izvemo marsikaj o dogajanju v posameznem tipu celic in hkrati identificiramo večino vseh človeških genov. To je seveda gigantsko delo, za katero so uvedli robote, saj je treba določiti zaporedje ogromnega števila molekul DNA, če želimo poiskati tudi gene, ki se prepisujejo v zelo nizki meri. Geni pomenijo le kakšne 3 % celotnega dednega zapisa, funkcije preostanka pa povečini še ne razumemo, zato je seveda poznavanje celotnega genoma tako dragocen cilj.