Čebelji pridelki so uporabni tudi pri lajšanju želodčnih težav. Pri želodčnem katarju ali gastritisu, pri katerem nastanejo ranice, ki pečejo in bolijo, zlasti takoj po jedi, pa tudi pri rani oziroma čiru na želodcu je priporočljiva apiterapija s propolisom. »Deset ali petnajst kapljic propolisa damo v pol decilitra vode ali zeliščnega čaja in potem to trikrat na dan spijemo na čim bolj prazen želodec, vedno pred jedjo. Propolis je namreč zadelavina, ki prekrije želodčno sluznico oziroma rano ali ranice v želodcu in dvanajstniku in s tem prepreči agresivno delovanje želodčne kisline nanjo. Z baktericidnimi snovmi onemogoči delovanje bakterij, ki povzročajo razjede, gre za bakterijo, ki se imenuje heliobakter pylori. Zelo koristno je, da pri želodčni rani večkrat na dan žvečimo tudi med v satovju oziroma čebeljem vosku, ki ga običajno dobimo v obliki plošče in ga žvečimo kot žvečilni gumi. S tem preprečimo preveliko izločanje želodčne kisline in uničimo bakterije z baktericidi, ki so v vosku, propolisu ali medu. Vosek izpljunemo, lahko pa ga tudi pojemo, saj se ne topi v črevesju in ga telo izloči z blatom. Pri teh težavah obenem pomaga, da damo v dva decilitra tekočine, to je zeliščnega čaja ali vode, eno veliko žlico cvetličnega ali kostanjevega medu, in to potem večkrat na dan zaužijemo na prazen želodec,« pojasnjuje dr. Peter Kapš in dodaja, da je pri apiterapiji pomembno, da ne uživamo medu brez tekočine, ker se med prime na sluznico in jo draži. V medu so koristne snovi, ki preprečujejo premočno izločanje želodčne kisline in jo v želodcu uravnavajo: če je je preveč, zavrejo njeno izločanje in s tem preprečujejo, da bi se ponovil želodčni katar, ki je danes pogosta zdravstvena težava.