Stara modrost pravi, da pred štiridesetim letom v telo vnašaš, po štiridesetem letu pa iz njega daješ. Tako sem se na prehodu v drugo polovico tridesetih let nekega dne tudi sama zamislila nad svojim lahkomiselnim, telo uničujočim življenjskim slogom. Nenadoma se mi je pred očmi odvrtel najbolj črn scenarij, po katerem sem zaradi pretiranega vnosa nikotina pristala na pulmologiji, zaradi nezdrave hrane na oddelku za želodčne bolezni, zaradi tekanja v napačni obutvi pri ortopedu, zaradi neodležane gripe pri kardiologu in zaradi stresnega življenja pri psihiatru. Nenadoma so mi še kako prav prišli različni priročniki za zdravo življenje, ki so mi jih vsa ta leta ob različnih priložnostih podarjali družinski člani in prijatelji. Kot bi vedeli, ne, kot da bi mi hoteli povedati, da je že skrajni čas, da nekaj storim zase, saj sem vendarle že zabredla globoko v trideseta leta, tako rekoč v drugo tretjino svojega življenja, ki ne prenaša več nezdravih navad, razvad in pregreh.