Aristotel se je rodil v častitljivi plemiški rodbini v Stageiri na traški Halkidiki. Njegov oče Nikomah je bil osebni zdravnik makedonskega kralja in vnet naravoslovec, ki je za znanost navdušil tudi svojega sina. Vendar je poznejši filozof zgodaj osirotel. Sedemnajstleten je prišel v Atene in vstopil v Platonovo filozofsko šolo, imenovano Akademija. V njej je prebil 20 let. Čeprav je bil najuglednejši učenec, so vodstvo Akademije po Platonovi smrti poverili drugemu. Zato je Aristotel zapustil Atene, na prijateljsko povabilo kneza Hermija se je preselil v Assos v Troadi. Tam se je poročil s Hermijevo nečakinjo Pitijo. Leto dni je nato preživel pri svojem poznejšem učencu in nasledniku Teofrastu na Lezbosu, leta 342 pa je prišel na makedonski dvor Filipa II. in prevzel vzgojo tedaj štirinajstletnega kraljeviča Aleksandra. Poznejšemu velikemu osvajalcu je postavil kot zgled lik mitološkega junaka Ahila. Leta 341 je Aristotela prizadela vest, da so Perzijci umorili Hermija. Pet let pozneje je bil v zaroti umorjen Filip Makedonski, in ker so se s tem končala Aleksandrova učna leta, je Aristotel zapustil makedonski dvor, odšel v Atene in se posvetil znanstvenemu ter pedagoškemu delu. Leta 334 je utemeljil svojo pedagoško in raziskovalno ustanovo, ki se je po Apolonovem gaju - kraju shajanja učencev z učiteljem, imenovala Licej (Lykeion, Lykeios, »bleščeč«, je bil eden od Apolonovih vzdevkov) z drugim imenom pa peripatetična šola (gr. peripatein 'sprehajati se'). V metodo svojega dela je vpeljala celovit pogled, strokovno razvejenost ter skupinsko delo. Leta 327 je še ena smrt pretresla Aristotelovo življenje: Aleksander Veliki je dal usmrtiti njegovega nečaka Kalistena, svojega dotedanjega spremljevalca. Aristotel je nadaljeval delo v Atenah do nenadne smrti Aleksandra Velikega leta 323. Poslej mu kot nekdanjemu Aleksandrovemu učitelju v mestu pod Akropolo ni bilo več obstanka: obdolžili so ga brezboštva in tako se je moral umakniti. Odšel je v Kalcis na otoku Evbeji, kjer pa je že naslednje leto 322 umrl za želodčno boleznijo. Vodstvo peripatetične šole in njene bogate knjižnice je za učiteljem prevzel Teofrast.