Sladko kot med! Kolikokrat smo to slišali. Res je bil med tisočletja edino sladilo. Danes je med kot sladilo izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Sladkor razen trsnega in pesnega sladkorja ne vsebuje nič drugega. Pri medu pa je obratno. Poleg sladkorja vsebuje veliko drugih človeku potrebnih snovi, kot so minerali, vitamini, encimi, hormoni, kisline, aromatične snovi, aminokisline, voda in flavonoidi. Od običajnega sladkorja se razlikuje tudi po sestavi. Vsebuje pretežno grozdni in sadni sladkor ter manjše količine trsnega oziroma pesnega sladkorja. Od mineralov v medu najdemo: bor, kalcij, krom, baker, železo, magnezij, mangan, natrij, kalij, silicij ter v sledovih jod, molibden, selen in cink. Med vsebuje tudi aminokisline, snovi, ki gradijo beljakovine našega telesa. Naj omeniva alanin, asparaginsko kislino, arginin, glutaminsko kislino . Za odraslega človeka je esencialih osem aminokislin, za otroka pa deset. Med vsebuje tudi flavonoide, za katere so ugotovili, da imajo biološke učinke. Tako na primer delujejo antioksidativno in protivnetno, zavirajo zlepljenja trombocitov, pripisujejo jim tudi blago protimikrobno delovanje. Omeniva le antioksidativne učinke, kar pomeni, da flavonoidi »lovijo« škodljive snovi, nastale s presnovo ali vnosom v telo. Kisline, kot so ocetna, jabolčna, mlečna, citronska, jantarjeva, mravljična, solna, fosforna in druge, dajo okusu in aromi medu svojevrsten značaj in delujejo ugodno na tek in prebavo. Raznovrstne zmesi hlapnih olj, ki izvirajo iz pašnih rastlin, dajo vsaki vrsti medu značilen vonj. Pri oblikovanju arome sodeluje okrog petdeset snovi. Poudarjava, da je aroma medu odvisna od pašnih rastlin, zdravstvenega stanja medu in higiene pri točenju. Poglejmo še vrste medu in učinke, ki jim jih pripisujejo. Vsi poznamo hojev med. Priporoča se kot dodatek hrani pri slabokrvnosti. Žajbljev med blagodejno vpliva na dihala. Gozdni med krepi odpornost organizma. Cvetlični med krepi žile in srce. Akacijev med pomirja in blaži utrujenost. Kostanjev med ugodno deluje na prebavila, jetra in na nespečnost. Sončnični med je za vitalnost. Vsebuje veliko rudninskih snovi. Lipov med pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdov med pomaga pri okrevanju in krepi organizem po prestali bolezni. Seveda obstajajo še številne druge vrste medu. In kaj če med kristalizira? Kristalizacija medu je naravni proces. Med namreč vsebuje encim invertazo. Navzočnost omenjenega encima omogoča kristalizacijo medu. Kristalizacija medu torej ne pomeni, da je med slabši, ampak da ima še vedno encim invertazo. Če med segrevamo, uničimo encim invertazo, s tem pa tudi onemogočimo kristalizacijo. Ne pozabimo, da je v medu veliko sladkorja in da ima žlička medu kar 20 kalorij. Uživajmo ga zmerno, kot to priporočamo za vse sladkorje. Da pa je sladkor dobro zamenjati z medom, drži. Torej če želimo povečati količino medu v naši prehrani, zmanjšajmo količino zaužitega navadnega belega sladkorja in živil, ki ga vsebujejo v večjih količinah.