Po približno pol ure zložne hoje po dobro uhojeni poti se ustavimo ob potoku, ki se spušča naravnost proti Logu. Ko smo na vrhu soteske že stali v neoprenskih oblekah in z vso potrebno opremo, je vodnik razložil nekaj pravil o sporazumevanju pri soteskanju, saj je zaradi močno šumeče vode govorjenje pogosto povsem onemogočeno. Zato se uporabljajo znaki, ki jih drugim soteskarjem kažemo z rokami; so mednarodni, tako da jih razume vsak izobražen soteskar, od koderkoli že prihaja. Ker se v soteske podajamo večinoma v manjših skupinah, je timsko delo zelo pomembno. Prav tako so izjemno dobrodošle informacije o tehničnih težavah, ki nas čakajo nižje v soteski. O njih seveda ve največ vodnik, ki gostom na t. i. briefingu že na začetku spusta opiše ves potek.