TUDI MI IMAMO SVOJE ABORIGINE - bolje rečeno, originale, vendar se njihovo število, okoli trideset nadušnih duš, prej razteza kot krči. Dobra tretjina vseh slovenskih Rohrplozarjev, kar je za spremembo kar mastna udomačitev okornega gesla trobilci v didgeridooje, se je, po spontanih nastopih tamkajšnjega tehnika, skrivnostnega Šenekarja na tehno prenočevanjih, zbralo v ponedeljek v K4. In je najprej, v spremstvu dveh domačih in enega avstralskega tolkalca, Mur Raja, odbrundalo in odžvižgalo nekaj, kar je še najbolj spominjalo na prek vseh meja razvlečeno uglaševanje orkestra. Potem pa, po premoru in opredelitvi taktičnega načrta prvič sestavljenega, štajersko-ljubljanskega rohrplozarskega eskadrona, pretreslo drobovje prisotnih firbcev z, recimo ji triphopovsko kasaško epopejo in zatem še slovesnim maršem koal. Iz teh fantov, ki morajo pošteno preizkušati potrpljenje sosedov, še nekaj bo. Kak improvizacijski, ambientalni, z rednejšim sodelovanjem utrjeni orkester, zadolžen za boljšo prebavo, zdrav kostni mozeg in izločanje ušesnega masla hladitve, če ne celo introspekcije potrebnih strank? Vsekakor bi bilo rohrplozarje treba slišati brez mikrofonov, pa zato v potresno varnih, z oblazinjenim pohištvom opremljenih prostorih, potem pa si lahko vsak obiskovalec po mili volji odpira čakre, šteje utripe srca ali smotke, ki jih je pokadil za boljše prevajanje tresljajev. Vam Italijani jedo ptice pevke, so se murni preselili k sosedu, je na nekdaj blago šumečem potoku žepna elektrarna? e sedaj si zagotovite svojega rohrplozarja ali pa začnite v bambusove cevi pihati kar sami.