Adrianopla', ki jim ga je poslala tetka Susan, ni potreboval nikakršne razlage; poznali so vse uniforme in zastave, celo imena posameznih poveljnikov, in nekega dne sem slišala, kako so uporabljali nadvse graje vredne izraze; dejali so mi, da gre za povelja v bolgarskem jeziku. Nemara so to res bila, vendar sem jim igrače vzela. Pričakujem, da bodo tvoja velikonočna darila usmerila otroške misli in dejanja v povsem drugo smer. Erik še ni dopolnil enajst let in Bertie jih ima komaj devet in pol; sta v starosti, ko je njun um najbolj gnetljiv.« »Prvinske nagone je treba upoštevati, veš,« je dvomeče dejal Henry, »in dedne lastnosti nič manj. Eden izmed njunih prastricev je sodeloval na kar najbolj nevzdržen način v bitki pri Inkermanu, posebej ga omenjajo v vojaških poročilih. In zdi se mi, da je njun stari oče razdejal vse rastlinjake sosedov liberalcev, ko so sprejeli osnutek zakonske reforme. Toda, kot praviš, sta v letih, ko je njun um gnetljiv. Potrudil se bom po najboljših močeh.« Na velikonočno soboto je Harvey Bope pred pričakujočimi očmi obeh nečakov odvil velik rdeč kartonast zavoj obetavnega videza. »Stric vama je prinesel najnovejše igrače,« jima je pred dnevi dejala Eleanor in otroška pričakovanja so nihala med albanskimi četami in somalskimi jezdeci kamel. Erik se je vroče zavzemal za slednje. »Arabski konjeniki,« je šepetal. »Albanci imajo prekrasne uniforme in se bojujejo od zore do mraka, pa tudi ponoči, če sije polna luna, toda dežela je skalnata, zato nimajo konjenice.« Prva stvar, ki so jo zagledali, ko so dvignili pokrov škatle, je bila velika količina šumečega papirja; najbolj vznemirljive igrače so bile vedno zamotane v papir. Harvey je odrinil gornjo plast in potegnil iz škatle precej neizrazito stavbo v obliki kocke.