Kadarkoli se odločim za predstavljanje strokovnih revij, iščem razloge; je smisel početja v informiranju tistih, ki jih arhitektura zanima? Posebmo zato, ker razen v Ljubljani domačih arhitekturnih strokovnih revij v Sloveniji ni mogoče kupiti v knjigarnah, niti ne npr. prelistati (razen Piranesija, katerega papir je skoraj porumenel, ker je zadnja številka izšla novembra lani) v mariborski študijski knjižnici. Ali takšno klavrno stanje pomeni, da ni dovolj interesa s strani izdajateljev, ne potrebe po preživetju izdajateljev ali enostavno ni dovolj širokega kroga bralcev in je zato pravzaprav razlog tiskanja arhitekturne revije objava realizacij arhitektov, ki se znajdejo v prijateljsko strokovnem krogu revij. Toda treba je priznati, da Oris ni imel večjih problemov priti in poiskati slovenskega bralca, kar navsezadnje dokazuje tako prisotnost hrvaške revije v številnih slovenskih podjetjih in arhitekturnih birojih kot napoved izdajatelja, da bo letos pričel revijo tiskati ločeno za hrvaško in slovensko govorno področje v štirih jezikovnih različicah - hrvaško izdajo z angleškim prevodom in slovensko z nemškim. Razlog za njihovo prisotnost je najbrž kontinuiteta izhajanja - štiri številke na leto in pa kvaliteta tiska publikacije, ki ažuira novodobne realizacije v barvah, kar ni uspelo nikoli in čisto zares prav niti eni slovenski strokovni reviji s področja urbanizma ali arhitekture!