Potem sem izpustil njegovo zapestje in rekel zapomni si to in ju pustil stati med vrati, nobenega opravka nisem hotel več imeti z njima. Šel sem skozi mesto. Nisem čisto vedel kam grem, ves čas sem si mislil no to s Connollyjevko smo zdaj zrihtali kaj naj pa zdaj naredim. Ampak nič kaj posebnega mi ni padlo na pamet zato sem si šel kupit čike. Enega sem si prižgal in stal in ga kadil. Potem sem čisto iznenada zaslišal kako me iz drevoreda zraven kina kliče Joe. Joe! sem rekel in čik mi je padel dol, Joe sem rekel si to ti? Francie pridi malo sem je rekel, ampak ko sem prišel tja ni bilo o njem ne duha ne sluha. In kaj sem zagledal nič drugega kot Nugentov avto ki se je peljal mimo in šprical vodo na pločnik in gospoda Nugenta ki se je nagibal naprej in brisal vetrobransko šipo v drugi roki pa je držal pipo. Vozila je gospa Nugent. Nisem vedel da zna voziti. Takoj zatem je avto upočasnil in zavil pred Purcellovo hišo. Šel sem okoli za hišo in obstal na drugem koncu ceste za parkiranim tovornjakom da bi videl kaj se bo zgodilo. Preden je gospa Nugent stopila ven je brskala po zadnjem sedežu in potem vzela nekaj ven nekakšno škatlo ali kaj. Potem je gospod Nugent pozvonil.