Bilo je ponoči, nekje ob robu magistralne ceste, ki pelje na Štajersko. Morda je deževalo in je voda sitno drsela s policijskih kap naravnost za ovratnike, morda je bilo jasno in so se videle zvezde. Policisti so stali ob svojih parkiranih avtomobilih in gledali promet, ki se je, primerno zredčen za to pozno uro, vil mimo. Tu pa tam so koga ustavili, posvetili v notranjost vozila in spraševali po dokumentih, obvezni opremi in podobnih običajnih rečeh in ko je voznik zopet smel speljati, je z lučmi ošinil še en avtomobil, ki je bil parkiran nekoliko bolj vstran in ni imel policijskih barv in oznak. Če si ne bi želel le čim hitreje odpeljati od tam, bi lahko videl, da tudi možje, ki so stali ob vozilu, niso nosili policijskih uniform. To noč so bili zunaj tudi kriminalisti. Morda so stali tam kar tako, ker pač morajo kdaj pa kdaj, morda so prežali na koga posebej, morda so se samo peljali mimo in se ustavili, da pokramljajo z uniformiranimi kolegi. Kakorkoli, tam so bili, ko je mimo pripeljal tovornjak, za njim, tako tesno za njim, da skoraj niso videli njegovih luči, dokler ni bil že čisto blizu, pa močan terenec. In za njim še drug avtomobil. Ne sprašujte zakaj, ampak kriminalisti so že vedeli, da morajo brž poskakati v svoj avtomobil in se zapoditi za njima. Če bi bil kdo od nas takrat zraven, bi lahko pričal, kako so cvilile gume na ovinkih, kako se je vrtinčil prah za vozili ali špricala voda izpod koles. Ko so jo mahali skozi neko naselje, je avtomobil, ki je vozil za terencem, zapeljal vstran in parkrat pomežikal s sprednjimi lučmi. Toda zasledovalci se niso pustili zapeljati in so jadrno zdrsnili mimo njega za pravim plenom. Po mobilnih telefončkih in radijskih zvezah so medtem že potekala živahna poizvedovanja. Najprej so izbrskali lastnika terenca, poiskali njegovo telefonsko številko, ga poklicali in pobarali, če morda ve, kje ima avtomobil. Na parkirišču pred blokom, jim je znal možakar brž odgovoriti, ravnokar sem se pripeljal iz Cankarjevega doma. No, mogoče je bila Opera. A še ni do kraja povedal svoje misli, že se je vmešala žena, ki ji je kratek pogled skozi okno zadoščal za ugotovitev, da njunega terenca pač ni več tam, kamor ga vsak večer spravita k počitku. In kriminalisti so še močneje pohodili pedalo za plin. Zaman. Terenska avtomobilska pogruntavščina japonske izdelave je bila hitrejša od štirikolesnika, s katerim je tisti hip razpolagala ljubljanska kriminalistična služba, in zasledovanec je pobegnil. Toda ker mu je bilo jasno, da je podvig spodletel, da bodo na vzhodni meji, kamor je bil namenjen, zdaj čakali samo nanj, je izginil samo voznik. Terenca so našli naslednje jutro nekje ob cesti. V vratih na desni strani, kamor po tekočih trakovih v tovarnah navadno namestijo ključavnico, je zevala velika luknja.