Krščanska demokracija bo v naslednjih dneh izgubila še tisto, kar je že imela. Parlament bo najverjetneje zamenjal dosedanjo podpredsednico dr. Heleno Hren Vencelj. No, dejstvo, da SKD v državnem zboru ne bo imela nobene posebno ugledne funkcije, ni največja težava. Če je še leta 1994 veljalo, da je SKD nepremičnina, stranka, ki je obsojena tako rekoč na večno sodelovanje pri oblastnih zadevah, je le dobri dve leti kasneje jasno, da lahko stranka celo izpuhti. Združena lista, denimo, je ob volilnem porazu zamenjala predsednika. SDS je v trenutku, ko se je izkazalo, da stranka ne bo igrala glavne vloge v pomladanskem trojčku, zamenjala glavnega tajnika. Krščanska demokracija ni potegnila nobene poteze. Niti za predčasni kongres se ni odločila. Namesto da bi nakopičeno slabo voljo zbrali na kongresu, ta zdaj nenadzorovano šprica naokrog. Predsednik stranke Peterle v kriznem obdobju preseneča javnost z državotvornimi pobudami. Recimo: ko je Jacques Santer namenil Sloveniji nekaj kritičnih besed, je Peterle nemudoma predlagal izredno zasedanje državnega zbora. Medtem ko se je Peterle ukvarjal z evropskimi zadevami, stranka ne ve, kaj bi sama s seboj. Še na en paradoks lahko opozorimo: SKD je edina opozicijska stranka, ki je ohranila vsaj nekaj stikov z vlado. Ta je namreč prejela odstope vseh državnih sekretarjev, ki so prihajali iz vrst združene liste, SDS pa že pred tem ni imela državnih sekretarjev. Nekaj imen iz tabora SKD je ostalo na seznamu državnih sekretarjev. Denimo dr. Janez Zajec, državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo. Peterletovo vodstvo vztraja, da morajo vsi državni sekretarji iz vrst SKD odstopiti. Tako je dr. Zajec res odstopil. Vendar ne s sekretarske funkcije. Odstopil je kot podpredsednik SKD.