»Ob Maksu se vračam v lastno otroštvo. Nekoč se je obujanje spominov v kakšni družbi navadno končalo pri vojski, zdaj se pogosteje spominjam otroštva in naših iger, na primer.« Maks se je po tem, ko mu je Pero pokazal igro s frnikolami, lahko malce pobahal pred prijatelji. A včasih se mu zdi nono kar preveč otročji. »Zadnjič sva v trgovini kupovala sodavico in to me je spomnilo na moje otroštvo. Nisem si mogel pomagati in se malo šprical naokoli, pa mi je Maks z resnim obrazom povedal, da sem še hujši kot on. V tistem trenutku se me je prav sramoval, se mu je videlo na obrazu,« se smeje Peter.