Sokrat ima popolnoma prav. Andrej ni bil nikoli resnično mlad. Takoj je prešel iz otroštva v politično dejavnost, brez predaha. Dva, trije sestanki na dan. Je kdaj počenjal normalne stvari, ki jih počenja vsak mlad človek na tem svetu? Se je sploh kdaj zabaval, se ljubil, hodil na kopanje, izlete, športne tekme? Nikoli ni zganjal neumnosti, ki jih klati mlad človek.. Noreti po diskotekah, loviti dekleta, se zafrkavati do obnemoglosti, se dreti med predstavami v kinodvoranah, dokler te ne vržejo na cesto, špricati šolo, oponašati starše in profesorje, vdreti med odmorom v ženska stranišča.. To mu je bilo popolnoma tuje. Ko smo to počeli, nas je strogo premerjalkot kak oče. Iz otroštva je skočil v popolno zrelost in to je v njem ustvarilo brezizhodno samoto..