Zagon in ogrevanje motorjev je pri vseh hitro in enostavno opravilo, kakor je tudi enostavna vožnja z vsemi šestimi motocikli na našem primerjalnem testu. Najbolj nezahteven in zato zelo primeren motocikel za začetnike je Breva. Dvovaljnik zvezno vleče že iz nizkih vrtljajev in ponudi dovolj navora za tekočo vožnjo brez veliko pretikanja sicer natančne, a nekoliko trde prestavne ročice. Še bolj gladko teče CBF 600, kjer so uporabili motor iz Horneta 600, vendar so ga še dodatno kultivirali. Ima 78 KM (Hornet, na primer, 97 KM), a prijaznejšo krivuljo moči za bolj tekočo in brezskrbno vožnjo. Največji plus tega motocikla je kompromis, saj zadovolji tako nekoliko bolj športno razpoložene voznike kot tiste, ki se raje vozijo bolj umirjeno. Obe hondi se lahko pohvalita tudi z najboljšim delovanjem menjalnika in sklopke. Kawasaki dobro izkorišča svojo prednost v prostornini (agregat je sicer enak kot v Z 1000, le da so mu prostornino omejili na 748 cm3) in moči, saj zmore kar 110 KM. Zato bo všeč tistim, ki se radi vozijo tudi športno. Yamahin motor je sposojen pri superšportni R6, a nekoliko prilagojen turistični rabi, kar pomeni, da so mu moč omejili na 98 KM. Motor je treba za živahno vožnjo odločneje pognati, kar pomeni nekaj več dela za manj izkušene. Tisti, ki uživate v športnem zvoku, boste z veseljem dodali plin, saj se motor zelo rad zavrti v najvišje vrtljaje. V tem športnem paketu (ko govorimo o pogonskih agregatih) ne smemo mimo Honde Hornet, ki za svojih 600 kubikov ponuja za marsikoga pravo mero moči in navora v ravno pravem območju motornih vrtljajev. Kawasaki je tu v prednosti le zaradi višje prostornine, Yamaho pa je - kot rečeno - treba nekoliko priganjati. Na papirju Suzuki Bandit resda pokaže enake številke kot Honda CBF 600, na cesti pa stvari delujejo precej drugače, saj Suzukijev agregat za živahno vožnjo potrebuje več vrtljajev in zato pri njem tudi večkrat posežemo po prestavni ročici sicer natančnega menjalnika.