Olga Markovič je drobna gospa, ki z nasmehom in iskrivim pogledom močno prikriva svoja leta, čeprav je že v srednjih petdesetih. Športno oblečena v svetlo plavi jeans me je pričakala v svoji galeriji, ki jo je odprla ob razpadu Jugoslavije, ko je ostala brez zaposlitve. Na stenah majhnega svetlega obokanega prostora visijo slike njenega moža, na policah pa so razprostrti raznobarvni okvirji, ki so pika na i vsaki umetnini. Olga je mati, avtorica številnih dramskih besedil, režiserka in humoristka. Najbolje pa jo opiše beseda igralka. Čeprav amaterska, z raskavim glasom iskreno pove, da je igralstvo njena največja ljubezen in mi kar med intervjujem zrecitira komično Lepo Vido.