Znano je, da rekreativni športniki, v primerjavi s tistimi, ki se z rekreativnim športom ne ukvarjajo, sploh ne kadijo, ali pa kadijo mnogo manj. V eni od raziskav (Damjan, Berčič, Jančič, Bucik, 1987), v kateri smo preučevali športnorekreativno udejstvovanje polnoletnih Slovenk in Slovencev, smo ugotovili prav to, namreč, da rekreativni športniki in športnice manj segajo po cigaretah, kot tisti, ki jim je športnorekreativno udejstvovanje tuje. Dalje smo ugotovili, da imajo rekreativne športnice in športniki pozitiven odnos do zdravega sloga življenja, kar še posebej velja za ženske. Med rednimi rekreativnimi športnicami skorajda ni bilo kadilk, oz. so bile zelo redke. Odstotek kadilk pa je bil na osnovi izsledkov navedene raziskave pri ženskah, ki se niso ukvarjale z rekreativnim športom, nasprotno zelo visok. Rekreativni športniki so sicer kadili nekaj več kot rekreativne športnice, vendar pa bistveno manj kot športno nedejavni moški. Zato je prizadevanje za več športa oz. športne rekreacije med prebivalstvom, hkrati tudi akcija proti širjenju kajenja in proti kajenju nasploh. To potrjujejo in dokazujejo tudi številni nekdanji kadilci in kadilke, za katere smo ugotovili, da imajo po prenehanju kajenja izredno pozitivno stališče do športne rekreacije in rednega športnorekreativnega udejstvovanja. To opisuje tudi naslednji primer.