VTS pomeni tudi hlajene kolute spredaj, zadaj pa so bobnaste zavore. V kombinaciji z močnejšim motorjem ima saxo VTS tudi zadaj kolutni zavori in takrat je najbrž zavorni učinek nekaj boljši, takšen, kakršnega bi si želeli tudi pri modelu 1,4. Prav ta motor pa prinaša veliko vsakdanjosti v športno navdihnjeni avto. Sicer dovolj zmogljiv, vendar če že kupite saxo VTS, si pogosto zaželite več kot 75 konjskih moči. Tega se tudi zavedajo v tovarni, zato so prilagodili temu modelu menjalniške prenose, ki so po novem nekoliko krajši. To je pri relativno lahkem saxoju (840 kg) dobrodošlo, avto deluje živahneje, le peta prestava je nastavljena izrazito varčevalno. Zaradi vsega tega je povprečna poraba nekoliko večja (7,9 litra), čeprav saxo 1,4i VTS še vedno spada med varčne avtomobile. Med vožnjo je mogoče opaziti tudi nekaj stvari, za katere bi si želeli, da bi jih med prenovo odpravili. Zgornji oprijemališči varnostnih pasov bi morali biti nastavljivi po višini, zaradi tega se marsikomu varnostni pas, zlasti pri trivratni različici, ne prilega pravilno telesu, prilagodljiv pa bi moral biti tudi volanski obroč. Rezervno kolo pod zadkom, troblja v levi obvolanski ročici in kljub osrednji ključavnici odpiranje čepa posode za gorivo s ključem pa so tradicionalne francoske cvetke, ki bodo z leti izginile.