se udeležujejo odbojke in fitnesa, prav tako tri aerobike in badmintona ter tri badmintona in fitnesa. Dva moška se udeležujeta nogometa in fitnesa, dva pa košarke in drugih športnih aktivnosti. Med spoloma smo ugotovili statistično značilno razliko v udeležbi v športnih dejavnostih, ki jih nudi Hit. Zaposleni si najpogosteje želijo organizirane športne vadbe plesa, joge, pilatesa, plavanja in boljšega urnika fitnesa v Parku. Sledijo še tele športne zvrsti: kolesarjenje, smučanje, meditacija, boljša organiziranost športne dejavnosti, plezalna stena, tek, golf, tai-bo, turnir pokra, pohodi, odbojka, šah, telovadba, aerobika, tenis, konjeništvo, rolanje, organizirani športni dnevi, jahanje, tek na smučeh, samoobramba, tai-chi, vodena vodna aerobika in powerplate. V raziskavi Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji v letu 2000 (Petrović, Ambrožič, Bednarik, Berčič, Sila, in Doupona Topič, 2001) je bilo ugotovljeno naraščajoče upadanje telesne dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih in pri obeh spolih. Ženske so manj športno dejavne kot moški; 64 % žensk je popolnoma športno nedejavnih, medtem ko je športno nedejavnih moških 45,8 %. Redno športno dejavnih je 32 % moških in 23,4 % žensk. V različnih študijah avtorji ugotavljajo (Mlinar, 2007), da moški in ženske kot glavni razlog športne nedejavnosti navajajo pomanjkanje prostega časa. Seveda pa je vprašanje prostega časa relativno širok pojem in si ga posamezniki razlagajo na različne načine. To se nanaša na ugotovitve, da oba spola razpolagata z določeno količino prostega časa, vendar ga v veliki meri namenjata drugim dejavnostim (Petrović, Ambrožič, Bednarik, Berčič, Sila, in Doupona Topič, 2001, v: Mlinar, 2007). V spremenljivkah kakovosti življenja smo med spoloma ugotovili statistično značilno razliko v urniku dela. V načinu opravljanja dela smo ugotovili, da je med anketiranci 14,3 % oseb, ki opravljajo sedeče delo, med njimi je nekoliko več žensk. Stoječe delo opravlja 18,7 % oseb, med njimi je več moških, delo, pri katerem veliko hodijo, opravlja