vica ali privilegij nekaterih, temveč mora biti dostopna vsem, ne glede na spol, starost, izobrazbo … (Ambrožič, 2001). Športna rekreacija danes ni več le okras ali razkošje življenja, temveč njegova nujna sestavina (Doupona Topič in Sila, 2007). Mnogo raziskovalcev, mnogo definicij. Bistvo športne rekreacije je ukvarjanje s športom. Bistvo je v veselju, sreči in zadovoljstvu, ki ga gibanje prinaša. Bistvo je v zadovoljstvu s samim seboj, pa naj bo vzrok zadovoljstvo zaradi boljše telesne pripravljenosti, dobro počutje ob dosegi cilja z lastnim telesnim naporom, boljša samopodoba … ali pa le skladno razvito telo in lepša zunanjost. Bistvo je torej v pozitivnih učinkih gibanja na človeka kot celoto. To, kar so sekunde, metri ali točke v vrhunskem športu, so veselje, užitek, sreča in zadovoljstvo, ki jih občuti rekreativni športnik v svoji športnorekreativni dejavnosti. Športnorekreativno dejavnost v Sloveniji sistematično spremljamo od leta 1973. Center za raziskovanje javnega mnenja izvaja projekt Slovensko javno mnenje (SJM), ki je najširša longitudinalna družboslovna empirična raziskava v Sloveniji. Raziskava temelji na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vprašanja se nanašajo na delež športno aktivnih, pogostost, količino in organiziranost športne dejavnosti, izbiro kraja in družbe pri športni aktivnosti in udejstvovanje s posameznimi športnimi aktivnostmi (Sila, 2007a). Rezultati študij so pomembni za načrtovanje razvoja športne rekreacije, poleg tega dajejo informacije o uspešnosti že izpeljanih akcij oz. odločitev na področju rekreativne športne dejavnosti. V pričujočem prispevku nas je zanimala športna rekreacija v zadnjih desetih letih. Osredotočili smo se na organiziranost športne dejavnosti, na denarni delež, ki ga športni rekreaciji namenja država, na denarni delež, ki ga zanjo namenjajo gospodinjstva, in na delež denarja, namenjenega prostočasnim dejavnostim, ki gre za športne dejavnosti. Zanimalo nas je tudi, ali je število športno dejavnih povezano z višino denarja, namenjenega za gradnjo športnih objektov. V nadaljevanju smo predlagali nekaj ukrepov glede večje konkurenčnosti športnorekreativnih storitev na trgu prostega časa.