Ilovarjevi smo sicer že užitkovali Pri Danilu in se nam je ob ugodju v prebavilih v spomin vtisnilo takrat še okorno privajanje novim gostilniškim šegam in nekaj severnjaške zadrgnjenosti, ki ni ravno garant udobja. Ampak v petih letih se zgodi marsikaj in Čarmanovi, dediči vaške tradicije, so med Konzumovima preverbama pridobili na znanju in samozavesti, zaradi česar se v njihovi jedilnici lahko sprostiš in prepustiš. Prepustiš - vodstvu Čarmanovega tamladega, ki se brez šopirjenja s slow pridevniki kuj ponudi, da izbere scenosled in primerna vina, in ta scenosled ne spremi z amaterskimi pesnitvami, temveč z jedrnatimi in stvarnimi orisi. Scenosled, ki se začne z za vsako kuhinjo temeljnimi dobrobitmi domače peke, s hrustljavimi, kompaktnimi bombeti z rukolo ali s čebulo, pa je ljudomile in lahkotne nravi. Dobro, morda se je Ilovarjevemu triu res zdelo, da se kašnati klobasi loškega mesarja Štajnbirta, ki je tu nastopala podložena s prijetno kiselkastim, z gorčico opikantenim zeljem iz zakladnice Pavleta Hafnerja, zbiratelja okoliških receptov, posveča preveč pozornosti in da Brandulinov beli pinot le težko poseže med tako razvnete strasti. Ampak juha iz bojda hudo izbirčnih, z bolj finimi briketi hranjenih postrvi, kakor jo, brez pretiravanja z začimbami ali manka v primerjavi z iz jadranske ribe zakuhanimi primorskimi napoji, kuha Čarmanova taglavna, se gostom nudi v krušni skodeli, ki v nasprotju z razprostranjeno modo ni le za okras, temveč vodi k odvisnosti. Čarmanovi so preinačili tudi loško smojko in s proseno kašo in kozjim sirom polnjeno, zapečeno repo podlagajo s sirovo, s črnim tartufom začinjeno omako. Ne brez izgub, ki se poznajo predvsem nežni polnitvi. Zato pa bi ob krožniku slovensko srbskega prijateljstva, kakor ga je poimenovalo omizje, dveh rezinah popečene, dostojne Štajnbirtove krvavice, ki jim dajejo kontro pečene in marinirane paprike, marsikdo klel slow manire, ki ne upoštevajo kranjskih (tu: občečloveških?) normativov. Da se Danilova kuhinja kljub videzu ne omejuje s slow propozicijami, načelnim favoriziranjem okoliških jedi ter surovin, in pogleduje po bratskih pokrajinah, so izpričali tudi špinačni njoki s trevigianom. Po imenitnem sorbetu se je Ilovarjev trio posladkal še s sočnimi žrebičkovimi, s portovcem zalitimi lički in nasledkom martinovega, udarnim pirejem iz gosjih jeter, zmazal tris okusnih sladkih grižljajev in po vseh, kakor velevajo trenutne šege, alkoholno izdatnih in dostikrat barikiranih vinih, ki so brez hibe, a tudi presežka spremila scenosled, ni mogel stisniti več od kupice sladkega radgonskega traminca v bogato založeni vinski kleti, kje, da bi obrnil ploščo in napadel nastavljen Tavčarjev pršut. Pri Danilu vedo za razmerja in dostikrat uganejo kako uspelo kombinacijo, da jim ne bi kdo oponašal neutemeljenega povzdigovanja drugje običajne košte v umetnino, pa se bo menda treba še globlje zakopati v loško izročilo in zaledje.