Skrajno nespodobno bi bilo tako uspešen dan preživeti lačen. Prav tako se ne spodobi malicati kar na igrišču, četudi pravila to dovoljujejo. Nam se je zdelo najprimerneje, da dan uspešno zaključ imo z večerjo. Lipica z okolico skriva marsikatero gostišče, kjer se vam bo zdelo, da ste v tistem trenutku odkrili kulinarični raj na zemlji. Mi smo ga odkrili v gostilni Šajna. Le nekaj kilometrov iz Sežane po stari cesti proti Novi Gorici zavijete na desno k Šepuljam. Nato je nemogoče zgrešiti veliko staro domačijo, postavljeno v tipični, človek bi rekel idilični, kameni kraški burjači. Kameno obzidje obkroža velik vrt, na katerem so skrbno posajena drevesa. Prijazna gostitelja Janko in Vera Šajna sta povedala, da sta se pred leti odločila za nakup posestva in obnovo stare hiše. Tako so pred dvema letoma odprli novo gostilno, ki je v trenutku zaslovela po dobri hrani. Nudijo največ kraških jedi, ki so pripravljene predvsem na bazi terana. Letos so svoji standardni ponudbi mesa in testenin dodali še ribe, ki so jih bili gostje navajeni še iz stare gostilne. Tako smo sedli za mizo v prijetnem ambientu ter ob kozarcu izvrstnega terana (ta nas je tako navdušil, da smo ga nekaj litrov nesli še domov) začeli s pojedino. Za začetek domača teleč ja pašteta in drobno narezane rezine kruha, nato so se na krožniku zvrstile tipične kraške mesne dobrote: slasten pršut, klobase in kraška panceta, ki so jih popestrile zelene olive in sir. A to je bil šele začetek, pravo presenečenje so bili kosi polente s teranovim pršutom, in šele sedaj smo dojeli, kaj pravzaprav pomeni, da temelji kuhinja na teranu, čez čas pa smo ugotovili še, da lahko teran prispeva tisočero različnih okusov. Svoje je prispeval še pravi ambient. Kje drugje pa naj uživamo v kraški kulinariki, če ne v zidani sobi ob pravšnji svetlobi in obkroženi z drugimi gosti, ki se jim na daleč vidi, da so vajeni uživanja? In res je tam vladalo posebno hedonistično razpoloženje, v katerem smo bili vsi prijatelji, partnerji v grehu, če že hočete. Absolutni kulinarični zmagovalec večera so bile sirove skodelice z regratom in jajčko. Takrat smo nehali s pogovorom in se, ko je bil krožnik prazen, samo spogledali besede niso bile potrebne. Nato so se zvrstili še njoki z žafranom in panceto, špinačni štruklji, rezanci s tartufi in rižota s teranom... Nato smo, po gostiteljičinem mnenju prehitro, "kapitulirali". Glavna jed je ostala v kuhinji, mi pa smo bili jezni nase, da nismo prišli bolj lačni. Morali smo poskusiti še sladico, bile so kar tri. Osvežujoča panacota, ki je s svojo domiselno okrasitvijo spominjala na glavo pisanega tropskega papagaja, odlični orehovi štruklji in, seveda, hruška v teranu. Po večerji smo se želeli še malce pogovoriti. Ker Šepulje ne štejejo prav za turistični kraj, nas je zanimalo predvsem, kdo so v gostilni Šajna najpogostejši gostje. Predvsem so to Slovenci in Italijani, ki po mnenju prijaznega natakarja obiskujejo gostilno v enakem razmerju, vendar zanimivo, navadno ob različnih urah dneva, kot da se navade ljudi preko meje spremenijo. Sploh ob vikendih je gostilna zelo zasedena. In golfisti? Gospa Vera meni, da je še niso povsem odkrili, saj naj bi se zadrževali predvsem niže v okolici Lipice.