Ulini prvi kuharski koraki so bili pozitivni in navdihujoči, saj so ji doma vsi pustili, da je eksperimentirala po mili volji. »Babi Betka mi je pustila, da sem vsakič, ko je ona kaj mesila, packala zraven. Ona je delala svaljke, jaz pa svoje posebne možičke, ki so imeli za oči rozine in sem jih potem pečene hitela kazati dedku. Najljubši recept, ko sem imela približno sedem let, je bil pa mleko, kakav in čokolino. Skupaj. Mmmm. Ne spomnim se točnega trenutka, kdaj sem pripravila kaj bolj zahtevnega, vem pa, da sta me oba starša rada jemala s sabo v kuhinjo. Tati me je naučil pripravljati hitre in preproste pašte, mama me je prenašala, ko sem bingljala na pultu in kukala kaj dela. Rada pa sem pomagala cvreti cvetačo, bučke, kar koli,« se spominja svojih prvih začetkov v kuhinji. Pa doda: »Če le imaš čas, pri kuhanju ni nič težko. Mi je vedno v užitek. No ja, če le nisem preveč lačna,« pove z nasmeškom. In spet nadaljuje: »Recepti so dandanes lahko dostopni. Lažje kot polistati po kakšni kuharski knjigi, mi je poiskati kakšen recept na internetnih straneh. Sem pa lani za rojstni dan od tete dobila Veliko sodobno kuhinjo, ki je res super knjiga in iz nje z veseljem črpam navdih, ne nujno le recepte. Včasih namreč manjka samo ideja …« Pravi tudi, da ima srečo, ker vsi v njeni družini zares dobro kuhajo. Od vsakega bi lahko kaj vzela in tako sestavila fantastičen meni. »Od tatija kakšen res mehek goveji zrezek in pečeni krompirček, od tete Tine govejo juho, mami je odlična s solatami … Pa bi imeli odličen obrok!« Kuharskih skrivnosti v Ulini družini pravzaprav ni, saj vsi radi delijo svoje znanje z drugimi, si izmenjujejo recepte in koristnih nasvetov ne držijo zase. »Dolgo časa je bil moj najljubši recept tete Mirande, po katerem sem pripravila polnjene palačinke z ragujem, prelite s špinačno omako.«