V veliki samopostrežni drogeriji Dom Müller smo se zavoljo zaspanosti osebja morali najprej prepričati, ali nismo morda prezgodnji. "Kupujem kremo za obraz in imam precej problematično kožo. Bi mi prosim lahko svetovali," smo se pozanimali. V odgovor je prodajalka le zamrmrala: "Ja, eno kremo, ki bi vam ustrezala, smo imeli, vendar je nimamo več." Po pojasnilu druge prodajalke je bila naša novinarka še bolj zmedena. "Ja, v bistvu je to lahko senčilo za oči, ker pa je neke vrste vazelin, pa je lahko tudi šminka za ustnice." No, večnamenskega lepotila na koncu rajši nismo kupili, ampak smo srečo preskusili na drugem koncu prodajalne, pri parfumih. Ker je bila poznavalka dišečih vodic že zasedena, je naša novinarka kar sama pričala kukati v odprt predal z vzorci. In ko se je že odločila, katerega bo poskusila, je pristopila prodajalka in pod sklonjenim dekletom "vestno" zaprla predal.