Captiva ni povsem resen terenec in šminko na obrazu potrjuje tudi zasnova pogonskega sklopa, ki je popolnoma pod nadzorom elektronike. Zato so plezalni podvigi omejeni na lažja in srednje zahtevna brezpotja, kajti voznik nima prav nobenega vpliva na določanje razmerja med sprednjimi in zadnjimi kolesi, ki navor porazdeljuje glede na oprijem. Turbodizelski motor, 2,0-litrski štirivaljnik, ki ima vsaj na papirju zadostno zalogo moči in navora, zadovolji povprečno zahtevne voznike, ne pa tudi tistih, ki bi si želeli kaj več. Kljub zadovoljivi prožnosti namreč pogonskemu stroju zmanjkuje sape, ko je treba na hitro pognati iz nizkih vrtljajev ali dosegati višja avtocestna povprečja, za kar je »odgovoren« tudi ne preveč posrečeno preračunan petstopenjski ročni menjalnik. Ko je vse skupaj pod črto, se Captiva zdi oblikovno privlačen, funkcionalno prostoren in motorno rahlo podhranjen športni terenec. Uspeh v konkurenčnem boju nekoliko začini tudi ne ravno prizanesljiva cena.