vo. Če primerjamo Italijo z drugimi evropskimi državami, ugotovimo, da je samo v Bolgariji in v Grčiji manj možnosti za permanentno izobraževanje odraslih kot v Italiji. Žal pa se je v zadnjem letu močno zmanjšala varnost državljanov. Če se je po eni strani zmanjšalo število kraj avtomobilov in v stanovanjih, se je po drugi strani povečalo število žeparjev in kraj. Ti prekrški spadajo med manj huda kazniva dejanja, so pa veliko bolj pogosti kot pred leti, sredstva javnega obveščanja pa jim dajejo veliko odmevnost. Zaradi tega italijanske družine občutijo, da so manj varne kot pred leti. K vedno večjemu številu kaznivih dejanj pa pripomorejo tudi številni nelegalni priseljenci, ki se bavijo s krajami, tatvinami in prekupčevanjem. Tadej Pahor, kateremu je čestitala ravnateljica Elisabetta Kovic, prav tako kot vsem ostalim nagrajencem, ki so se zvrstili na odru. Kovičeva je imela tudi uvodni nagovor, v katerem je med drugim omenila težave, s katerimi se sooča današnje šolstvo. Pester petkov spored je z igro v igri Sanjske preglavice (na sliki) zaokrožila šolska gledališka skupina, ki ubira dramske stezice z mentorico Vesno Tomsič. Videoigre in nasilni film ogrožajo otroke in mlade, tako da se jim v nočnih sanjah prikazujejo strašne pošasti, ogromnih ust in ostrih zob, ki jih hočejo požreti. Otroci se branijo, tako da skušajo pošasti razvedriti s kavbojskim prizorom, bikoborbo in celo s svojsko, hudomušno različico znane pravljice Princeska na zrnu graha. Prikazu je Vesna Tomsič dodala ščepec ironije – lažne princeske so v nerodne, smešne dame preoblečeni fantje - in z njo začinila dogajanje, pri katerem so se v govoru in obvladovanju odrskega prostora dobro odrezali nastopajoči dijaki, pa tudi profesorica likovne vzgoje Magda Samec, ki je bila vpletena v igro v vlogi mame. Dijakom je tudi pomagala pri izdelavi učinkovitih velikanskih-lutkstrašljivih obrazov s premikajočimi se usti, ter pri likovnih izdelkih, ki so se na platnu pojavljali kot pojasnjevalni scenski elementi. IK niki, mravlje… Pastirček se je pri spznavanju sveta tokrat ustavil v mestu in opisal njegove značilnosti. Stric Maks se je po “napornem šolskem letu” odločil popeljati svoja nečaka Pastirčka in Tjašo na izlet v neokrnjeno naravo Soške doline proti Bovcu in še naprej do Krnskega jezera, da bi se naužila krajevnih lepot. V junijski številki so še rubrika Kar lepo po vrsti, navodila V. T. Arharja za sestavo neštetih stvari s tremi vžigalicami, slovenska basen Zakaj sovraži pes zajca, pesmica Cvetici Berte Golob, opozorilo vsem risarjem, naj pošljejo čim bolj izvirno risbico za naslovnico Pastirčka za šolsko leto 2008/09, in seveda navihani Pacek Walterja Grudine, ki si v makaronščini beli glavo, češ “Gdo je tisti, ki si je inventirau špričevalo”, zaradi tega bo marsikdo prikrajšan za dolg poletni premor. Živio počitnice in na svidenje jeseni! IK